Omemba: Miran Košuta

»Igralci so doživljali uspehe in želi slavo, nekateri so tudi obogateli, toda kljub temu se jih je v družbi držal madež zaničevanja vrednega poklica, ki se ga niso mogli znebiti.«

»Gledalci so govorili različne jezike in se različno oblačili. Vsako okolje je razvilo drugačno obredje do istih bogov. Toda vsi so se prepoznavali v enakih mitih in zgodbah. Gledališče je zato dejansko enotilo kulturne vzorce rimskega cesarstva.«

»Posebna geopolitična lega Trsta omogočila nadaljnjo in veliko svobodo pri literarnem eksperimentiranju.«

»Trst predstavlja enega vodilnih motivov njegove literature. Že leta 1911 ga je vtkal v prvi spis, ki ga je še kot otrok poslal reviji Zvonček. Pozneje leta 1925–26 pa je o njem razmišljal v Konsu Blizu polnoči.«

»Napadel Društvo narodov, ki je bilo, kot je sam ugotavljal, popolnoma brez posluha za usodo malih narodov in je ob fašističnem divjanju v Trstu, Zadru in Istri molčalo«

»Ni več izgovorov, da se ne bi poskušali izkopati iz nikogaršnje zemlje, ki zija med slovenskim in italijanskim svetom, zakrpati vrzel, ki jo je v zahodno mejo vsekalo 20. stoletje, nadoknaditi zamujeno.«

»Koristi le tistim, ki sprave nočejo, ki se istovetijo z nerealnimi ideali lastne nedolžnosti in skozi takšno čustveno manipuliranje ohranjajo vpliv na somišljenike. Gradimo mostove, ne zidov!«

»Obe narodni skupnosti se vidita v vlogi žrtve, kar za sabo neizogibno potegne valjenje krivde, obtoževanje, celo demonizacijo drugega.«

»Odločen glas slovenske manjšine v Italiji, visok in jasen literarni izraz 20. stoletja, pričevalec in žrtev strahot.«

»Preden izraziš željo po prijateljstvu z drugimi narodi, se najprej predstavi in povej, kdo si.«

»V sebi je združeval neomajno ljubezen do slovenskega naroda.«

»Njegov upor, kritika, polemičnost in dvignjen kazalec jeznega starozaveznega preroka so rasli iz globoke prizadetosti in človeške izkušnje.«

»Biti Slovenec mu je dajalo moč, vedel je, kaj je absolutno zlo in kaj ljubezen.«

»Njegova beseda, tudi tista najbolj pikra, je bila velik življenjski nauk.«

»Odpor in prezir do totalitarizmov, s katerimi se je soočal, ne glede na ceno.«

»Njegova dolgoživost je nemara maščevanje fašizmu, ki mu je ukradel 25 let življenja.«

»z ljubeznijo o avtorjih zamejstva«

»Mislim, da bi se Evropa, ki ne preživlja najboljših časov, ravno tu lahko učila pomena odprtosti in enotnosti.«

»Vse to je Kulturni dom v Gorici gojil skozi teh 40 let in zato je danes zaslužen, da se v Gorici rokujejo predsedniki.«

»Sem zadovoljen, da je prav Kulturni dom kot izraz slovenske stvarnosti v goriškem prostoru v tem smislu protagonist, da nas drugi posnemajo.«